Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so aktivirale mehanizem za hitro ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi neupoštevanja obveznosti glede jedrskega programa. Iranski predstavniki so potezo označili za "neupravičeno in nezakonito" ter obljubili odgovor. Varnostni svet ZN je na zahtevo evropskih sil razpravljal o ponovni uvedbi sankcij proti Islamski republiki.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, ker Teheran po njihovem mnenju ne izpolnjuje zavez iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Države E3 so Združenim narodom poslale pismo, v katerem so izrazile upanje, da bo ta poteza Iran spodbudila k ponovnim pogajanjem z ZDA. Iranski diplomat je opozoril, da ponovna uvedba sankcij ZN ne bi omogočila sodelovanja z jedrskimi inšpektorji. Postopek 'snapback' sankcij bi lahko resno prizadel iransko gospodarstvo.

Delegaciji Irana, Velike Britanije, Francije in Nemčije sta se sestali v Istanbulu, da bi razpravljali o iranskem jedrskem programu. Iran je na srečanju izrazil upanje, da bo to priložnost za popravo stališč glede tekoče jedrske zadeve. Na pogajanjih Iran zastopata namestnika zunanjega ministra Medžid Tacht-Ravanči in Kazem Garibabadi.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.